Tale članek bo (upam, da) objavljen tudi v enem izmed naših lokalnih časopisov.
Leto 2011 je mednarodno leto gozdov in evropsko leto prostovoljstva, 22. aprila je dan zemlje, 17. aprila pa smo praznovali obletnico projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Povezave med temi datumi so očitne. Letošnje leto je več kot primerno za izvajanje ekološko usmerjenih prostovoljnih projektov. Tega se zavedajo tudi društvo Ekologi brez meja, ki so lani organizirali čistilno akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Dogodek je bil zagotovo velik uspeh. 270.000 udeležencev oziroma 13,5% prebivalcev, ki so pomagali čistiti Slovenijo – številke govorijo same zase. Kaj pa Šentjur? Izgledalo je dobro. Za problematiko divjih odlagališč naj bi bilo poskrbljeno že pred dogodkom samim, zato smo se maloštevilni udeleženci akcije lotili pobiranja smeti po samem Šentjurju. Vsi smo bili ponosni sami nase in evforičnost ob uspehu akcije se je kaj hitro polegla.
Po enem letu pa smo študenti na Oddelku za geografijo v Ljubljani dobili zanimivo nalogo. Urejanje registra divjih odlagališč v tistih občinah, kjer se ni javil noben prostovoljni popisovalec. Na tihem sem upala, da moje občine ne bo na seznamu. Kako sem se motila! Med manjšimi in odmaknjenimi občinami, kot so Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Vitanje, Luče, Kobarid, Železniki … je bil na seznamu tudi Šentjur. V občini, ki šteje skoraj 19.000 prebivalcev, ni bilo nobenega prostovoljca, ki bi bil pripravljen prevzeti organizacijo in koordinacijo popisa. Zato smo tu na vrsto prišli študenti geografije. Vsaki občini naj bi bila dodeljena dva popisovalca, za Šentjur pa jih je bilo od začetka namenjenih šest. Porazdelili smo si katastrske občine, po katerih smo delali popis, in začeli z delom. Že sami popisni listi so nas kar šokirali. Enajst odlagališč v KO Pograd, devet v KO Vodruž, sedem v KO Gorica pri Slivnici … To niso majhne številke. Kar kmalu nam je postalo jasno, da potrebujemo dodatno pomoč, zato so naši občini dodelili še dva popisovalca. Osem popisovalcev je bilo na terenu skupno 30 ur, da so pregledali vse označene točke. Moja skupina je popisovala območje od Slivniškega jezera, Grobelnega in Vrbnega do avtoceste. V skupnem seštevku smo prišli na številko 70. Tu se skriva 28 očiščenih odlagališč, za kar vsem lokalnim prebivalcem iskreno čestitam, dve lokaciji, ki sta se izkazali za skladovnice, 23 neočiščenih odlagališč, sedem nepregledanih točk, za katere nam je zmanjkalo časa, in kar deset na novo nastalih odlagališč. Še enkrat preberite, na kakšnem območju smo izvajali popis. In vračunajte še, da približno deset lokacij, ki jih pokriva Zavod za gozdove, sploh ni bilo vštetih v naše delo …
Povprečna površina popisanih odlagališč je bila med 10 in 50 m2, prostornina pa med 3 in 10 m3. Očitno odlagališča niso tako velika, da se jih ne bi dalo očistiti v eni uri in samo z eno avtomobilsko prikolico. Večina jih je le dobrih 10 m od ceste, ki so prevozne z osebnim avtomobilom!
Obstaja pa nekaj lokacij, ki bi jih rada še posebej izpostavila. Prvo večina bralcev zagotovo pozna. Gre za pobočje ob cesti na Rozalijo, kjer je lokacija izredno moteča za vse sprehajalce, posebno pa za prebivalce. Drugo je tako dobro skrito, da sem ga z GPS aparatom našla šele v tretjem poskusu. Gre za lokacijo med Vrbnim in Podgradom v zamočvirjeni dolinici, ki je že sama po sebi primerna za divje odlagališče. Gre prav tako za ogromno količino odpadkov, za vsaj 50 m3 (velikost dveh avtobusov!), ki se nahajajo v neposredni bližini potoka, ki teče v Voglajno. Ogromno divje odlagališče je tudi v strugi Kozarice ob cesti proti Ravnam. Najbolj zanimivo pa je bilo divje odlagališče v Vodružu, kjer so pred nedavnim sanirali plaz. Na lokaciji je ostala tabla z imenom podjetja, ki je sanacijo izvajala. Očitno se ne zavedajo, da so za takšno malomarnost lahko resno kaznovani. Ob dejstvu, da se šest divjih odlagališč, od tega štirje z nevarnimi odpadki, nahajajo na varstvenem območju vodnih virov, pa tako ostanem brez besed …
Še vedno mi v podzavesti zvenijo besede občinske uprave, da je na območju Šentjurja za problematiko divjih odlagališč poskrbljeno. Če je temu res tako, presodite sami. Prav tako pa sem globoko razočarana nad pripravljenostjo naših občanov, da bi poskrbeli za okolje, v katerem živimo. Tu izvzemam prebivalce tistih krajevnih skupnosti, ki so lani dejansko pokazali pripravljenost in očistili 28 odlagališč. Zagotovo se je splačalo, že za to, da lahko popisovalcu ponosno poveš, da: »smo pa to že lani spucali.«
Šentjur je bil po nekaterih parametrih vedno v slovenskem vrhu. V preteklosti je bila Voglajna ena izmed rek z najslabšo kvaliteto vode v Sloveniji, zdaj smo bili največja občina brez popisovalca in ena izmed občin z največ divjimi odlaglišči … Si res želimo biti znani po tovrstnih presežnikih?
Eko V*
)
